Pustolov pred vratima

Eksperimentalna drama Pustolov pred vratima (1926) enega najpomembnejših hrvaških dramatikov Milana Begovića (1876-1948), ekspresionistična, avantgardna uprizoritev "prividov", se naslanja na Hauptmanna in Pirandella, deloma pa na psihoanalizo. Dogajanje sproži Smrt (Tujec ali devet drugih obrazov, ki jih igra isti igralec), ki želi Dekličino željo po življenju spremeniti v resignacijo, gnus in željo po smrti. Z grotesknim odmikom se zoperstavijo ljubezen in smrt, resničnost in sanje, fantazija in resničnost, tako da se niz neuspešnih poskusov »življenja« konča v Niču.