Dorotejine solze

Slovenski pisatelj IVAN SIVEC pred vami razgrinja življenjsko zgodbo klaris iz Samostana Mekinje pri Kamniku, s poudarkom na najbolj prepoznavni, dobrotljivi in razsvetljeni opatinji Doroteji Sidoniji Gallenberg (1664-1728). V leposlovju je bila v preteklih desetletjih samostanska dejavnost precej spregledana, pa čeprav gre za večstoletna duhovna središča, izobraževalne centre ter uspešne gospodarske in kulturne enote. V romanu so prikazane osupljive zgodbe bogatih plemkinj tako po duhovnih prednostih kot pomanjkljivostih. Srhljive so predvsem zgodbe o protestantski odpadnici, ločitvi po srednjeveško, zamolčani ljubezni, rudniku zlata, zeliščnem čudežu in skrivnostih sv. Primoža. V romanu vzbujata posebno pozornost polihistor Janez Vajkard Valvasor in oče slovenske besede Primož Trubar. Celotna pripoved je hvalnica Samostanu Mekinje in bližnjemu mestu Kamnik, zemeljskemu raju pod Kamniškimi planinami.