Moja lepa Ukrajinka

Pripoved je tudi globok protest proti ruski agresiji in na jalovo moč svetovne skupnosti, ki te vojne ne zmore ustaviti. Glavni moški akter ob rojstvu sina v Kijevu pravi: „Preklel sem vse tiste uradnike v OZN, ki sedijo za mizo ter na dolgo in široko razpravljajo, kako naj bi rusko agresijo ustavili. Kot kaže, nimajo nobene moči. Še naprej pa umirajo vojaki, bolničarji, civilisti, šolarji. Celo dojenčki v porodnišnicah. O, človek, kakšna zver, kakšna pošast, kakšen stvor si! Ali res nimaš niti koščka srca več!“ Zgodba je prepletena z najlepšimi verzi ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka, Prešernovega sodobnika: Pred več kot poldrugim stoletjem je zapisal: „Ukrajina, Ukrajina, mati moja draga Ko srce se nate spomni, me bridkost premaga!“