Grožnja in strah

Osnovna tema knjige, ki je nastajala v letih med 2019 in 2021 ob spremljanju in analizi sovražnega govora v SDS-ovih medijih, ki jih avtorica že na prvi strani tudi poimensko navede, je analiza politične propagande. Teza avtorice je, da se sovražni govor pojavlja (le?) v »medijskem centru«, ki zastopa in prenaša stališča stranke SDS, in v knjigi premišljuje družbene posledice tega pojava: nevarnost predstavlja načrtno vžiganje kolektivne psihoze. Pri analizi, ki vključuje številne konkretne primere sovražnega govora, avtorica ni imela pretenzije predstaviti celotne medijske produkcije na desnici niti se ni ukvarjala s statistiko, pač pa sta ji osnovna postopka semantična in semiotična analiza tekstov v kontekstu političnega boja. Avtorica študijo zaključuje med drugim z ugotovitvijo, da sovražni govor »medijskega centra« stranki SDS ni koristil, saj Janša »ni uspel pridobiti več volivcev, kot jih je imel«. Na koncu je namreč izgubil volitve. Komu je potlej koristil? Spremno besedo izvrstni študiji podalpskega verbalnega primitivizma z naslovom Strah in ponižnost, v kateri navaja konkretne povezave med znanim politikom stranke SDS in privrženci neonacističnih gibanj, je napisal neustrašni Erik Valenčič in jo zaključil s pomenljivim citatom dobrega starega Balaševića: Krivi smo mi.