Zelje in spolnost

Kultni status zelja v grški kulturi potrjuje povezava zelja s seksualnostjo: Dioniz, biseksualni bog, ne prenaša zelja ‒ zato ga tudi ne smemo saditi med trtami. V Rimu nastopa zelje kot hrana, ki ustvarja in krepi rimsko moško identiteto. Rimljan 'viteškega' razreda ne podlega luksuzu in mehkužnosti grške kulture in je osnova njegove prehrane prav zelje. V srednjeveški Evropi je zelje povezano predvsem z žensko seksualnostjo, z rojevanjem in maternico. V Franciji še danes novorojenčke »najdejo« v zelju. Zaokrožena študija, ki vam bo dokazala da je zelje mnogo več kot le –zelje. Svetlana Slapšak je diplomirala, magistrirala in doktorirala na Oddelku za antične študije Filozofske fakultete Univerze v Beogradu. Je redna profesorica za antropologijo antičnih svetov in antropologijo spolov in dekanja na ISH-Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani.