Isušena kaljuža

Janko Polić Kamov (1886-1910), romanopisec, pesnik in dramatik, je edinstven pojav v hrvaški moderni literaturi in predhodnik tako hrvaške kot svetovne literarne avantgarde. Dela Janka Polića Kamova so v svojem času povzročila številne polemike, njihovo objavljanje je bilo prepovedano, njegove drame pa razglašene za neuresničljive in zavrnjene. Roman Isušena kaljuža je avantgardno delo, popolnoma nasprotujoče tradiciji, za katerega so se kritiki spraševali, kako bi izgledala hrvaška književnost, če bi izšel takrat, ko je bil napisan, 1906-1909, ne šele leta 1957. Zanj je značilna introspektivnost in skoraj freudovska samoanaliza glavnega junaka (socialno neprilagojenega pisatelja Arsena Toplaka, obolelega za tuberkulozo), osredotočena na subjektivno in podzavestno, na psiho in psihopatologijo, pa tudi na moraliziranje in eksistencialistično razpravo.