Poezija

Janko Polić Kamov (1886-1910), romanopisec, pesnik in dramatik, je edinstven pojav v hrvaški moderni književnosti in predhodnik tako hrvaške kot svetovne literarne avantgarde. Poezija Janka Polića Kamova prevprašuje formne in vsebinske norme literarnih tradicij. Prevladujoča lastnost Kamovljeve lirike je negiranje harmonije, pa tudi prevladovanje obrobnih psiholoških stanj, kot sta obup in brezup, v čemur se močno razlikuje od moderne literature njegovega časa. Bil je prvi v hrvaški književnosti, ki je pisal v prostem verzu. Za časa svojega življenja je v lastni založbi izdal dve pesniški zbirki, obe leta 1907. Ravno naslov prve pesniške zbirke je Kamova označil za »pesnika preklinjanja«.