Janko Polić Kamov (1886-1910), romanopisec, pesnik in dramatik, je edinstven pojav v hrvaški moderni književnosti in predhodnik tako hrvaške kot svetovne literarne avantgarde. Dela Janka Polića Kamova so v svojem času povzročila številne polemike, njihovo objavljanje je bilo prepovedano, njegove drame pa razglašene za neuprizorljive. Osredotočen na absurd in paradoks, je provociral z bogokletjem in norčevanjem iz verskih in drugih družbenih vrednot ter drugih kontroverznih in tabu tem, kot so spolnost, homoseksualnost, norost, kriminal, smrt. - Kamovljeve novele (Brada, Bitanga, Žena, Katastrofa, Žalost, Sloboda...), ki jih sam imenuje "lakridije", so polne groteske in psihologije, pa tudi družbene satire ali, kot pravi avtor sam, "karikatur". Zanje je značilna svobodna motivna asociacija, stilna razuzdanost in hiperbolizacija.
V e-izdaji so vse ohranjene novele Janka Polića Kamova, vključno z dvema, ki jih je najti v srednješolskem berilu: Bitanga in Brada.
