Krasni dnevi

Mirno bivanje vdovca Dušana Šaute v domu za starejše občane prekine obisk kriminalistov, ki iščejo njegovo hčer Lejo. Nikakor je ne morejo najti, čeprav naj bi bila »priča nečemu«. Dušan iz rumenih medijev kmalu izve, da naj bi Leja, »pripadnica kulturniške estrade«, preživela noč s tovornjakarjem, ki je v hiši skrival truplo svoje žene. Dušan se poda na iskanje hčere, ki se skriva pred policijo in njim, obenem pa tudi na potovanje v lastno preteklost, kar ga vodi v razkrivanje odnosov s hčerjo, očetom in s pokojno ženo, ki je umrla za demenco. Leja, ki med svojim skrivanjem nadaljuje dramaturško analizo Beckettovih Krasnih dnevov za gledališko predstavo, v tem besedilu išče razlago svoje le na videz funkcionalne družine, obenem pa se spopada z demoni lastnih napačnih preteklih odločitev, ki so jo privedli do sedanje neprijetne situacije. Ko se Leji in Dušanu vendarle uspe srečati, si med vožnjo do starega družinskega vikenda končno izpovesta vso zgodbo.