Norišnica

Norišnica je avtorjeva prva knjiga kratke proze. Skubic jo je zgradil z izrazito mislijo, da gre za knjigo kot samostojni organizem in ne za poljubni nabor avtorjevih kratkometražnih poskusov. S tem je še enkrat več potrdil zavestni artizem, ki je vseskozi značilnost njegove proze. Tudi v Norišnici se srečujemo z junaki, ki so umeščeni na tak ali drugačen družbeni rob, torej z junaki, ki ne poganjajo kolesa zgodovine. Skubic že od prej velja za mojstra nekakšnega neosocialnega realizma in tej maksimi ostaja zvest tudi v tej knjigi. Ob realističnih konturah pa nas tokrat preseneča tudi s svojevrstnim ludizmom, mestoma na meji nadrealističnih postopkov. Skubičeva proza tako tokrat prvič zadiha v svojevrstni razpetosti med banalno resničnostjo in igrivim prividom. Ob tej formalni dvojnosti pa se srečujemo tudi z zelo aktualnim zgodovinskim kontrastom. V Norišnici imamo opravka z dvema historičnima sidriščema. Prvi je sedanjost, drugi pa čas okrog slovenske osamosvojitve. Ta dvojna zgodovinska optika je pomenljiv komentar družbene realnosti, v kateri živimo. V prvi vrsti pa seveda kot v vsaki resnični umetnini prerašča v komentar intimnega razvoja oziroma odraščanja. Andrej Skubic je rojen leta 1967 v Ljubljani. Diplomiral je iz slavistike in anglistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Dolgoletni študij jezika, ki se odraža tudi v slogu njegovih proznih del, je kronal z doktorsko dizertacijo Sociolekti v jezikovni stvarnosti in literarnem delu (2003).