Na kraju zapisano

Aleš Šteger je projekt »Na kraju zapisano« prvič izvedel v petek, 21. decembra 2012, na dan, ko so majevski koledarji prerokovali konec sveta. Odtlej je s tem namenom vsako leto enkrat obpotoval svet. Vozil se je z rikšami v Kochiju v Indiji, pričeval prvemu gulagu v Solovkih v Rusiji, beležil opustošenje jedrske katastrofe v Fukušimi na Japonskem, korakal s protestniki na množičnih shodih v Ciudadu de Mexicu, sledil nabiralcem starega papirja v Šanghaju, pričakoval nevihto z begunci v centru Beograda in pešačil od Santiaga de Compostela do atlantske obale v Galiciji, ki ji domačini pravijo konec sveta. Povsod z enako nalogo: v dvanajstih vnaprej določenih urah pisati in fotografirati – brez priprav in možnosti poznejših popravkov. Šteger ni novinar ali fotoreporter, sveta se dotika z jezikom literature. Pravi, da mu ta, tudi v mednarodnem kontekstu edinstven pisateljski podvig, predstavlja način, kako biti »buden v jeziku«. Njegova neposredna pričevanja časov in krajev so tokrat izšla pod okriljem ene knjige Na kraju zapisano. Poleg dvanajstih tekstov in prek tristo barvnih fotografij knjiga prinaša tudi tri spremne eseje o projektu izpod peres ameriške pesnice Carolyn Forché, argentinskega pisatelja Alberta Manguela in madžarskega pisatelja Pétra Nádasa. Aleš Šteger (1973) je Beletrinin programski direktor, avtor pesniških zbirk, romanov, esejev in knjig za otroke. Preživlja se kot urednik in prevajalec iz nemščine in španščine ter je pobudnik domačih in mednarodnih umetniških dogodkov. Je eden najbolj prevajanih sodobnih slovenskih literatov. Objavlja v mednarodno uglednih časopisih in revijah, kot so The New Yorker, Boston Review, Neue Zürcher Zeitung, Lettre International. Njegovo ustvarjanje pogosto sega prek literarnih mej k drugim umetnostim, npr. slikarstvu, arhitekturi, glasbi, scenaristiki; tudi Na kraju zapisano je nastajalo na preseku različnih umetniških in družbenih praks. Šteger je prejemnik mnogih nagrad, med njimi Veronikine (1998), Rožančeve (2007) in nagrade Horsta Bieneka (2016), ki jo za pesniški opus podeljuje Bavarska akademija lepih umetnosti. Leta 2021 je prejel še Pretnarjevo nagrado Lirikonfesta in nagrado Alfreda Kolleritscha mesta Gradec.