Opazovani

Z 22. Slovenskimi dnevi knjige je bil izveden eksperiment. Pet vrhunskih slovenskih avtorjev najrazličnejših profilov je bilo povabljenih k pisanju kratkih zgodb na temo nadzora. Šlo je za aluzivno metodo in različno razpiranje »očesa kamere«. Nekatere zgodbe se odpirajo in medias res, pri čemer rišejo izjemne psihološke profile svojih junakov, druge z več razlagalnega tona in mestoma filozofske ostrine posegajo v tisto, kar se zdi za nadzor temeljno. Ta na eksistencialni ravni razpira odnos Jaza in Drugega. Izkaže se, da je tisti, ki opazuje, tudi sam vedno opazovan. Bolj kot spraševanje, kje je meja med intimnim in javnim – človek, ki prestopi vrata doma, torej vedno vstopi v javni pogled – je zanimivo, zakaj se nam nekdo ujame na mrežnico. Opazovani in tisti, ki opazuje, se znajdeta v sozvočju. Čeprav se zdi, da je opazovani v ranljivejši poziciji, se dotik pogleda vrača opazujočemu na ravni nezaved nega že v foucaultovskem smislu. Nadzor potemtakem lahko pomeni preiskovanje, kontroliranje, sortiranje Drugega, preko njega pa tudi obračanje k sebi, merjenje tega, česa smo sposobni.