Štajga ili put u maglu

Andrija, vodja železniške postaje v Vinkovcih, na priljubljeni progi, vsakodnevno balansira med dvema puščavama, tisto na železnici, pa tudi tisto v lastni hiši. Je prostovoljec Domovinske vojne s svojimi travmami in žalostmi, živi pričevalec časov, ko so bili Vinkovci, skupaj s Slavonijo, "popek sveta", vendar pa je to tudi zgodba o propadu ne le železnice, ampak tudi mesta. Njegovi sinovi so se odločili prekiniti generacijsko tradicijo dela na železnici in odšli delat v tujino ali sezonsko na morje. Njegov zakon s Katarino je vsakodnevno preizkušen s stisko, dolgočasjem in nemožnostjo, da bi se naredile spremembe. Proga ali pot v meglo je roman o Hrvaški danes, o državi, ki jo zapuščajo mladi, v kateri vse konča kot na slepem peronu, o ljudeh, ki morajo najti sebe, da bi razumeli druge. O ljubezni, ki jo je treba negovati kot krhko rastlino, o družini, ki izginja. Ivana Šojat je napisala povest o železnici in času, ko je majhno mesto na panonski ravnici imelo perspektivo, ljudem, ki so zaspali in obtičali v nočni mori, vendar pa imajo upanje, da se bodo iz nje prebudili. "Ko se bolj oddaljujemo od te mladosti, tolikokrat se vrača misel o uničenju, o tem, kar smo zamudili. Vse, kar nosimo v sebi, vse, kar je šlo preko nas. To nas oblikuje. Ne vemo, kakšni bi bili brez tega. Zato nismo tisto, kar smo zamudili. In težko nam je, težko nam je govoriti o tem. Človek ne more govoriti o neuresničenem. Vse žalitve o neuresničenem so ugibanja. 'Ne moremo sanjati prihodnosti,' rečem Kati, ki v sanjarici iz predala išče pojme 'vlak', 'vojska', 'alkohol', 'opijanje', 'železnica', 'petje', 'kavarna'. Kata me ne posluša. Išče pojme za razšifriranje magičnih sporočil, ki jih sanje prinašajo iz prihodnosti."