Že pisatelj Borislav Pekić je v svojem delu Pisma iz tujine zapisal, da je »povprečen britanski pogled na Jugoslavijo posledica zgodovinske modelne zmote, pa tudi nekaterih zmot novejšega izvora. Vse se nanašajo na Srbe, in če vključujejo Jugoslavijo, je to spet zgolj zaradi Srbov. Britansko nerazumevanje Balkana se je izpopolnilo z naklonjenostjo Osmanskemu cesarstvu in nenaklonjenostjo vsemu, kar je, ogrožajoč to slednje, izpostavljalo nevarnostim najhitrejšo pot do Indije, vira britanskega kolonialnega bogastva. Srbi so imeli nesrečo, da je bilo oblikovanje njihovega neodvisnega nacionalnega in državnega življenja odvisno od padca Osmanskega cesarstva, s čimer so si v bojih z njim prislužili trajno angleško nehvaležnost. Za Angleže je Srb Bolgar na Dardanelih ali Rus na Bosporju, kar je za londonsko vlado zgodovinska mora...«
Pregovor, ki velja za Američane, bi lahko uporabili tudi za Angleže: »Biti sovražnik Britancev je nevarno, biti njihov zaveznik pa usodno!« Srbi to najbolje vedo in občutijo...
