Srbi u Americi

Dvesto let so Srbi osvajali deželo, ki so jo belci odvzeli Indijancem. Prvi so v Ameriko odšli pomorščaki iz Boke, srbski misijonarji in pustolovci, revni gorski ljudje z Balkana, kmetje in delavci. Prvi Srb, ki se je uradno naselil v Ameriki, je bil Đorđe Šagić iz Vojvodine. Srbski priseljenci so se na ameriško zemljo naselili v začetku 19. stoletja, ko so vstopili v južne države – Louisiano, Teksas in Novo Mehiko – takrat pod Španijo in Francijo. Vstopili so skozi Kalifornijo, ker je bila to poljedelski raj, nato pa rudnik zlata, zato so srbski pionirji naselili zahodna mesta, Los Angeles in San Francisco. Počasi se širijo proti celinskemu delu, proti Nevadi, Utahu, Montani, Arizoni in Pensilvaniji. V teh državah so Srbi ustanovili svoja prva nacionalna društva, zgradili cerkev svetega Save v Jacksonu in odprli uredništva svojih časopisov. Prva selitev Srbov v Ameriko, približno 150.000 ljudi, je trajala do prve svetovne vojne. Le redkim od teh Srbov je takrat uspelo uresničiti svoje sanje o obogatenju in vrnitvi domov, saj so večinoma orali njive, kopali rudniške jame in svoje grobove. Razočarani Srbi so zato zapeli pesem, v kateri je bila tista daljna Amerika narodova borovnica (srp. ta daleka Amerika – ljudska čemerika).