Čuja

Nova pesniška zbirka prinaša 50 pesmi in pesmi v prozi. Zdravko Duša je v recenziji knjige zapisal, da gre pri Štucinovem literarnem delu za "posebno 'pozo' čuječnosti, nekakšno naostreno občutljivost, s katero skuša zalezovati svojo ekspresivno in lirsko večpomenske občutke. Vsekakor imamo v mislih lirične vsebine, katerih manifestacija je najmanj dvojna; v kratkih pesmih prostega verza se lirski subjekt namerno 'skriva' za za obrobjem zavesti, tipa v polje spontanega, se pogosto naslanja na melos besed, v krajših, skorajda proznih besedilih, ki so 'gostobesednejša' varianta liričnih miniatur, pa ta isti svet zaživi v konkretnejši podobi. Do neke mere ga celo vizualizira in izrisuje do fotografske natančnosti. " Duša tudi zapiše, da je avtor v zbirki Čuja "fokusiral vsa svoja poetska stremljenja in skušal odgovoriti na vprašanje Kakšno vlogo si lahko pesnik v sodobnem svetu sploh še 'privošči', kaj sme videti, slišati in 'razlagati', saj premik v lastno senco, kjer se poezija v resnici dogaja kot subjektivna metafora, nujno povzroči tudi mrk kolektivne zavesti".