Mrak in zarja

Nova pesniška zbirka pesnika in pisatelja Jožeta Štucina prinaša svetlobo in temo – Mrak in Zarjo. Spretno sestavljene in vsebinsko včasih hudomušne a bogate pesmi spremljajo avtorjeve fotografije, ter spremni besedil Andreja Lutmana in Klavdije Figelj. “Če so notni zapisi le eden od načinov zapisovanja napevov, so črkovni zapisi naslednji, verjetno najrazširjenejši način zapisovanja določenega napeva, ki pa seveda nima tolikšnega obsega napeva, zapisanega z notami. In pesnikova vrstica, verz oziroma stih, je napeta struna, ki zazveni najbolje z glasnim prebiranjem. Tako zasnovane pesmi ospredijo s pahljačo slikovitih primerjav, prispodob, besednih pokrajin, v ozadju pa ždi pomen, ki se pokaže, a ne takoj … z zakasnitvijo, kár kàr nekako prisili k takojšnjemu ponovnemu branju, ubiranju prejšnje strune, stiha, saj se le tako lahko izlušči pomen v celoti in polnosti. V zvezi s tem je pomenljiva zadnja kitica ene od pesmi: » … imaš tudi pesnike, ki samo pišejo pesmi, / v tihoti in gluhoti, / brez razloga in namena.« In takšen je tudi čas, ko se družita mrak in zarja, ko je nedoločljivost največja, ko je kakršnakoli opredelitev le puhel približek. A takšno stanje ni brez smeri, ni brez natančnega sledenja nizu pesnikove izreke; še več: je pravzaprav prepuščanje vzdušju, ko se pesnikov izraz tako zmehča, njegove podobe zalebde. Nadih tega izraža pesem z naslovom Mavrica: »še nikoli nisem napisal te pesmi, / niti na misel mi ni prišla. // mavrica brez misli.« “ — Andrej Lutman