Drevo glasov

Dvanajstletno Aljo starši pošljejo na počitnice k sorodnikom v odročno vas. Ko prispe, vidi povsod kupe neodprtih kartonov vseh možnih izdelkov, vaščani pa so pobegnili ali pa so se zabarikadirali. Edino hiša njenih sorodnikov je nedotaknjena. Alja pozvoni in zasliši se otožno rjovenje, ki ji zaledeni srce. Ko se vrata odpro, stoji pred njo Edmund, fant njenih let, ki ima težave z govorjenjem. Hitro izgublja glas in z Aljo se sporazumevata s pisanjem in kriljenjem z rokami. Edmund ničesar ne ve o Aljinih dogovorjenih počitnicah, zato skupaj počakata, da se sredi dne zbudi njegova mama Lora. Ta vstane vsak dan le toliko, da energično pripravi ogromne količine kosila, potem pa gre nazaj spat. Skrb za vse drugo je na Edmundovih ramenih, saj tudi očeta ni cele dneve; ko se vrne iz službe, pride le na večerjo, potem pa izgine v svojo sobo študirat. Po hiši visijo slike mlajšega brata Ota, ki pa mu Edmund nosi hrano v sobo, Alja pa ga ni ne videla ne slišala. Ko pozvoni na vratih, gre Alja odpret in trgovski potnik ji gostobesedno proda kuhalec jajc za točno toliko denarja, kot ga je imela v žepu. Ko potnik odide, je Aljo v dno duše sram, da je kupila nekaj tako nekoristnega, hkrati pa ne ve, kaj ji je bilo. Edmund ju razloži, da so se pred nekaj tedni nad vas spustili roji trgovskih potnikov, ki jim ne moreš reči ne – v tebi vzbudijo nezadržno željo po točno tistem, kar najmanj rabiš. Edino, kar lahko ustavi trgovskega potnika, je Edmundov krik obupa; po njem se potnik spremeni v jokajočega študenta, ki ne ve, kako se je znašel v vasi; zadnje, kar se spomni, je, da so ga najeli za preizkušanje nekega zdravila, imenovanega Sellitall. Edmund ne zna razložiti, odkod mu naraven talent, a Alja opazi, da so enako obupane kot njegov krik tudi njegove oči. Razume, zakaj je Edmund tako utrujen: potniki zvonijo cele dneve in noči in Edmund ne more spati. Čemu se hkrati vedno bolj redi, ostane Alji uganka. Vzdušje v hiši je čudno, Edmund izgublja glas in hira, vedno teže se prebuja in trgovski potniki prično počasi zasipati hišo z nepotrebno robo. Alja poskuša govoriti z Edmundovimi starši, vendar se ji oba izogibata. Nazadnje se razjezi in sledi Edmundu, ko nese bratu hrano. Alja vdre v sobo in zaloti le Edmunda, kako je dvojni obrok. V joku ji prizna, da je brata pred tremi leti povozil avto, nakar je mama dogodek zanikala in sedaj se je vzpostavilo krhko ravnotežje, temelječe na laži, ki uničuje vse tri. Predvsem pa Edmunda, ki mu stalno zadrževanje, da ne bi izrekel resnice, krade glas in bo kmalu onemel. Tudi Alja nima moči soočiti Loro z resnico, zato ugotovi, da mora Edmund dobiti nazaj glas in ji povedati sam. Obiščeta zdravnika, ki seveda ne najde nobene telesne okvare. V obupu odideta tudi k vaški frizerki, ki v posebnih primerih, ko zgolj sprememba pričeske ni dovolj, deluje tudi kot čarovnica. Pove jima za drevo, na katerem rastejo glasovi. Alja in Edmund se odpravita v daljno dolino in res prideta do drevesa, ki pa ga varuje vsemogočni čuvaj. Ujame ju in zapre. Alji se posreči pobegniti in skuje peklenski načrt: v dolino z drevesom glasov popelje trgovske potnike, ki nesmrtnemu čuvaju prodajajo vse mogoče, saj si lahko privošči kupovanje na neomejeno število obrokov. Ko je že zasut z izdelki in povsem obupan, predlaga Alja kupčijo: z Edmundom bo čuvaj križal glas. Čuvaj bo tako dobil sposobnost preganjati trgovske potnike, Edmund pa zadosti močen glas, da se bo pogovoril s svojimi starši. Pa še malo ga bo ostalo za ljubezensko izjavo Alji.