Miha Mazzini z Nemško loterijo dokazuje status tekača na dolge proge, ki mu uspeva držati kontinuiteto forme in vedno priteči v cilj z dobrim rezultatom. V pričujočem romanu je stkal atmosfero, ki bi lahko bila ugnezdena v daljni preteklosti, polpreteklem času in današnjem utripu. Čeprav na ošvrk lahkotna in berljiva pripoved, je Nemška loterija že v prvi četrtini maratona na poti v večplastno zgodbo, ki jo pletejo na trenutke paranoični, sramežljivi in prebrisani protagonisti. Če noben sistem in noben politični ustroj ne more imeti samo ene dimenzije, če noben, še tako omejen in bebav človek nima samo enega eksistencialnega fokusa, pa na tem svetu obstaja nekaj, kar nas spremlja od včeraj, danes in nas bo tudi jutri. Pohlep je namreč čustvovanje, ki ima samo eno dimenzijo in ima v vokabularju samo eno sintagmo: še daj!
