Zbiralec imen

Trideseta leta tega stoletja, otok v mediteranskem morju, starejši gospod in precej mlajša žena, Indijka, večerjata ob svečah. Zgoden poletni večer, tišina, rdečina zahajajočega sonca. Indijka pove možu, da je noseča. Ta se razveseli in ko vpraša, kako bosta dala otroku ime, se vrhnji del njegove lobanje v zamolklem poku razleti. Žena se nasmehne in pokliče strežnico, da pospravi nered. Šest let kasneje si skupina vaških mulcev ogleduje kandidata po imenu Aco, ki se želi priključiti njihovi družbi. Postavijo mu dve težki nalogi (plezanje in potapljanje), nato pa vodja družbe, ki se na vsak način hoče znebiti prišleka, predlaga preizkus poguma. Novinec mora oditi do vile na drugi strani otoka, v katerem sama živi Indijka z otrokom, ki ga še nihče ni nikoli videl ter pogledati skozi okno. Že cel teden namreč sije iz kleti gosta zelena svetloba, vendar nihče od mulcev ni imel poguma, da bi se ji približal. Aco privoli in odpravijo se proti vili. Čakajo v temi in ko svetloba zasije, se ji kandidat približa in pogleda skozi okno v klet vile. Nepremično obstoji. Ostali mulci čakajo v gozdu in končno se dva opogumita ter kreneta v reševalno akcijo. Ko se eden med njima dotakne okamnelega opazovalca, ta prične vreščati in ko reševalca vidita, da je popolnoma osivel, vreščita še onadva. Luč ugasne. Vsak po svoje se razbeži skozi temo. Naslednje jutro Indijka stoji nad zabojem v kleti in se poslavlja od sina, ki je v njem. "Prišli bodo in takrat boš vstal", reče, "Leži in čakaj." Odide v kuhinjo, si napolni žepe z utežmi ter odkoraka v morje, ki jo pogoltne. Petdeset let kasneje se štirje fantje s trajektom peljejo proti otoku. Srednje šole je konec in to bo njihov poslovilni žur ...