Ljubljanske ulice

Roman Ljubljanske ulice ni le zgodba o mladosti v Ljubljani in ljudi, s katerimi se je pripovedovalec pobližje ali kako drugače srečal. Gre tudi za odpiranje registrov, ki jih v Hudolinovih romanih doslej nismo bili vajeni. Avtor namreč v romanu spretno preliva čas otroštva, čas odraslega in v zadnjem delu čas zrelega človeka. Pri opisovanju otroštva pripovedovalec ne govori le o sebi, pač pa bralcu odstre tudi odnos s svojima staršema ter tudi odnos med njima samima. Tako lahko bralec kaj hitro začuti, da bere refleksijo zrelega človeka, ki se ozira nazaj v svoje otroštvo in mladost. Skozi to pripovedno optiko in skozi dva dogajalna prostora (avtor iz Istre pride v Ljubljano) lahko roman umestimo tudi v zgodbe o prišlekih. Protagonist je prišlek v Ljubljano, kjer lep čas menjuje bivališča kot bi se ne zmogel ali pa znal spoprijeti z dejstvom, da je prišlek in da mora svoje mlado življenje v novem okolju na novo vzpostaviti.