Trst via Ljubljana

Galeb je kriknil z razmazanim, tenkim glasom in zunaj je brlela oranžasta svetloba, ki je prehajala v svetlo zeleno; mrak bo in v njem bo zaplaval mesec, tih in ožarjen v vesolju spečih, kakor mera melanholije. In prav takrat nekje izza priškrnjene zavese, sončni žarek liže čelnice ljudem in jim daje jekleno voljo do življenja, čeprav se jim misli sesipajo kakor žagovina skozi režo v ocean.