Ti pa kar greš v bitko za pomlad

Istra je za večino Slovencev predvsem prostor poletnega obmorskega počitnikovanja, vendar pa ta razgibana in zgodovinsko ter naravno bogata pokrajina v sebi skriva tudi obilo drugih možnosti za njeno pristno doživetje. Pisatelj, pesnik in prevajalec Jurij Hudolin se je odločil, da se bo po njej podal peš. Vendar pa to ni še eno običajno pešačenje po vnaprej začrtani trasi. Od vasi, pravzaprav zaselka Grupija v severnem delu hrvaške Istre, kjer živi in ustvarja že nekaj časa, se Hudolin nekega dne, kot darilo samemu sebi za rojstni dan, odpravi peš po spontani poti proti Pulju, kjer so kraji njegovega otroštva in mladosti, saj je v Istri hodil tudi v osnovno šolo. To je torej pohajanje po znanih krajih, a vendar tudi po novih poteh in cestah, kar Hudolin vseskozi popisuje z izvirnim pogledom, pa naj bo obujanje anekdot iz časov šolanja ali pa slastni premisleki ob izzivih, ki jih prinaša istrska kulinarika, in kramljanje z dolgoletnimi prijatelji ali naključnimi znanci. Ti pa kar greš v bitko za pomlad se ne postavlja s številom prehojenih kilometrov, čeprav se njegov avtor ne otepa naprezanja, nasprotno, uživa v tem, da v dolgih dnevnih pohodih prediha in preznoji svoje telo. To je namreč knjiga, ki je tako razmislek o pasteh sodobnega bivanja, saj se to oddaljuje od svojega bistva, kot poskus iskanja ravnotežja med ustvarjalno in eksistenčno platjo zapriseženega slovenskega literata. Potopis po Istri, kot ga še ni bilo!