Tudi v romanu "Poizvedovanje za imenom" se avtor vrača v med in po vojno Koroško, po dolgem in počez preorano z zatiranjem slovenskega jezika, požiganjem in ubijanjem Slovencev. Roman se odlikuje po formalni dodelanosti in jezikovni vrhunskosti. Osnovno iskanje Lipuševega junaka v romanu je iskanje načina, če ta sploh obstaja, kako poimenovati grozodejstva, bedo in izoliranost, ki se je med vojno zgodila Koroškim Slovencem. Tako junak denimo hodi po pokopališčih in išče nagrobnik, na katerem bi prebral materino ime, da bi lahko končno poimenoval kraj, kjer je pokopana, išče ime očetove partizanske čete, zaradi katere so odpeljali mamo v taborišče in jo zažgali in nenazadnje, junak išče tudi ime cirkusa okrog krajevnih tabel na Koroškem danes, kjer je tuj jezik napisan nad slovenskim, ter skuša to poimenovati zgornji in spodnji jezik. Seveda se Lipuš tudi v svojem najnovejšem romanu ukvarja s problematiko slovenskega jezika na koroškem danes.
Florjan Lipuš je najpomembnejši slovenski pripovednik na avstrijskem Koroškem. Lipušev literarni opus zajema pripovedništvo, pesništvo in dramatiko
