Srčne pege

V odmaknjeni vasi živi samotar Franc Buterna, upokojeni profesor antičnih jezikov. Čeprav je samoto izbral načrtno in misli, da ga nič več ne more presenetiti, je povsem presunjen, ko zagleda Heleno. Franc in Helena sta se namreč v otroških letih poznala, vendar ju je življenjska pot iz ustesnjene provincialne vasi zanesla drugam. Prvemu rahlo nerodnemu srečanju sledi počasno približevanje, nato strastna ljubezen, ki Lipušu služi tudi kot kulisa za Francovo obujanje spominov. Življenje na avstrijskem Koroškem je prepredeno z ljudskimi običaji in vražami, kar Lipuš še poudari z narečnim (beckati, zbarkovati) in izmišljenim besediščem: »Ura v zvoniku je natinkatonkala polnoč ...«. - Kristina Sluga, Bukla