Julijana Matanović je med prvimi v literarno interpretacijo vnesla osebnost in nakazala, da je govorjenje o branju drugih tudi govorjenje o sebi. Kot avtorica, ki kaže poseben smisel za iskanje podrobnosti, iz katerih zraste interpretacija, je bila pogosto povabljena, da knjige svojih kolegov opremi s spremno besedo. Prve izbrane pogovore je objavila v knjigi Lepi običaji. V zadnjih desetih letih se osredotoča na prozne naslove, katerih tematski sistemi vključujejo vprašanja zgodovine, oblasti, preseljevanja in nepripadnosti. Posebno pozornost je pritegnila z vstopanjem v besedilne svetove likov iz zgodovine hrvaške književnosti.
Sumnja.strah@povijest.hr vsebuje sedem novih komentarjev k opusu njenih najljubših avtorjev (J. Barnes, A. Šoljan, N. Fabrio, M. Jergović in S. Mehmedinović, J. Imamović, S. Martinović). Gre za branja, ki se odmikajo od dosedanjih analiz stroke in so enako dobrodošla tako pri bralnem pouku kot tudi pri pristopih, ki iščejo izključno užitek v besedilu. Avtorica s svojimi interpretacijami ponovno potrjuje veličino in pomen literature, edinega varnega kraja v nemrinih časih.
