Tko se boji lika još

"Besedilo je eno najizvirnejših literarnih del v zadnjem času, verjetno ne samo v hrvaški književnosti. Gre za medbesedilni in hkrati metafikcijski roman oziroma večgenerično prozo, ki spretno združuje različne tipe diskurza. Osnovna ideja je osvoboditi znane in tudi manj znanet literarne like iz njihovega besedilnega okolja, torej izpod nadzora njihovih avtorjev. Ti liki ne iščejo pisatelja, kot pri Pirandellu, ampak nasprotno, uidejo njegovi volji. Z begom iščejo 'realnost' izven fikcije, ki je poznana bralcem, in se poskušajo artikulirati kot samostojna bitja, s samozavedanjem, ki se razlikuje od zavesti, ki jim jo je posredoval avtor. S tem izstopom iz prvotne fikcije liki vsekakor vstopijo v besedilni svet, ki je metafiktiven in hkrati nefiktiven. Del igre, ki jo avtor tukaj uprizarja, je okoliščina, da pride do inverzije ustaljenega razmerja avtor-besedilo: pisatelji se znajdejo pred svojimi nekdanjimi liki. Ogrodje besedila vnaša vanj dodatno napetost. Povezana poglavja temeljijo na opisu dogajanja ob pripravah in opravljanju izpita iz književnosti, zato je avtorjevo delo na ta način nekakšna eksperimentalna zgodovina hrvaške književnosti, kodirana in dekodirana, če hočemo: igra z idejo o metakvizu. Skratka, sijajno delo, ki je željno svojih bralcev, tako kot bodo bralci željni po njem." (prof. dr. Viktor Žmegač)