Za i protiv Vuka

Večna polemika nasprotujočih si razumevanj jezika in pravopisa v predanem esejističnem pristopu Meše Selimovića odseva etično držo in trajno zanimanje za vprašanja jezika in kulture v razmerju do profanega in "kmečkega" Vukovega jezikovnega "standardiziranja". Argumentira, da v rekapitulaciji stoletnih delitev vprašanje temeljnega literarnega medija problematizira vprašanje sloga in kompleksnosti vsesplošnega življenja ter notranje identitete v razmerju do celote in Vukove podeželskosti nasploh. Meša Selimović kaže pretanjen posluh in znanje človeka, ki jezika ne sprejema izključno kot sredstvo neposredne komunikacije, temveč kot vrhunec duhovnosti, nacionalnosti in kulture.