A Noble Woman

Bila je stara osemnajst let in čez nekaj tednov bo diplomirala, vendar je bila Elsie videti kot otrok, ko je ležala tam v tisti majhni beli postelji, z zlatimi kodri, raztresenimi po blazini, in mehko belino njenega vratu in rok, ki so jo senčile nežne čipke, s katerimi je bila izdatno okrašena njena nočna halja. Količina vročih hišnih cvetov je ležala raztresenih na pultu, kamor jih je dekle eno za drugo metalo iz šopka, ki ga je še trgala. Njeno lepo čelo je bilo namrščeno in njene velike vijolične oči so vročično sijale. V zaprtih spalnicah tega nadvse modnega internata se je redkokdaj pojavilo nekaj tako ljubkega. Dejansko je že od ustanovitve dvomljivo, ali je med njenimi stenami kdaj spalo bitje, ki je tako lepo kot Elsie Mellen. Ko je deklica vso posteljo posula z rožami, ki jih je polomila in zmečkala, kakor otrok lomi igrače, ki se jih naveliča, so se odprla vrata sobe in vstopila je mlada dama s krožnikom vročega grozdja v rokah. Bila je dve ali tri leta starejša od bolne deklice in v vseh pogledih resen in najbolj ženski kontrast. Mirna, prijazna in dostojanstvena je stopila naprej z zaščitniškim videzom in se usedla k postelji ter iztegnila svoje grozdje. "Poglej, kaj ti je poslal brat." Deklica se je dvignila in odvrgla lase z obraza.