Beethoven

Ali ni bil grd? Čepeč, močan, širokih ramen, s kratkim vratom, masivno glavo, nosom; temnorjav, z dlakavimi rokami in širokimi nohti. Tako je izgledal, stal in hodil, vselej nekoliko sklonjen; doma so ga klicali španjel in s tem niso mislili nič laskavega. Toda prijatelj Wegeler je bil precej drugačen na pogled in v dvorcu Breuning so bili trenutki napetosti, eksplozij, priznanj - skratka, prvi od tistih prekinitev med Beethovnom in njegovimi prijatelji, ki jih bo še toliko več. Ni muha ali temperament tisto, kar mu je tedaj in kasneje prineslo večne žalosti - ni bilo nič drugega kot čista dobra vera, odkrito hrepenenje, da bi osvojil vsako srce z viharjem; in vendar je njegov družabni duh vedno iskal prijatelja, tako med moškimi kot med ženskami. Tako kot Mozart je imel posvetne ambicije in te so ga gnale, da je vzpostavil družbene odnose – ker je bil nenehno zavrnjen, je postal bolj samotar, kot si je kdaj želel biti. Za zdaj je prijateljstvo med Eleonoro, njenim bratom Stefanom, Wegelerjem in Beethovnom doseglo ekstatično vnemo in privedlo do njenega razpada s slednjim, njene poroke s prvim, dokler se končno niso pobotali oni, ki so bili prijatelji v mladosti – trio ki niso nikoli več izgubili stika drug z drugim. Toda nihče ga ni bolje prepoznal in pomagal kot mladi grof Waldstein. Pozornost debelega volilnega kneza je pritegnil na mladega genija v njegovem orkestru in dobil imenovanje za fanta-organista; zdaj pa je poslal mladino na Dunaj. Tam naj bi ga zaslišal gospodar. Mozart na Dunaju – leta 1787, na vrhuncu svoje slave – je stal obkrožen s svojimi malikovalci, pred njim pa je sedel temni sramežljivi deček iz pokrajine Ren in ga gledal z gorečimi navdušenimi očmi, saj je čakal, da mu dajo temo. To mu je bilo dano – začel je ustvarjati različice, vendar jih je kmalu opustil, jih pustil daleč za seboj v svojih drzniških krivuljah letenja, nato pa se je ponovno spustil nanje, jih znova izgubil izpred oči. V sosednji sobi je Mozart poslušal; s tihim glasom je rekel svojim prijateljem: »Bodite pozorni nanj; nekoč se bo govorilo o njem!« Beethoven se je vrnil k Renu – prestal je preizkus.