Michelangelo

»Kaj je obsedlo trinajstletnega dečka – kaj je obsedlo Michelangela –, da je izjavil, da želi biti slikar? Tam je sedel, zadržan fant, z resnimi izrazom, strmel v vse, kar je slučajno stalo ali ležalo pred njim, in skiciral sliko predmetov na list debelega papirja. Ne le oče, tudi bratje so ga grajali, kajti slikar je bil slab, nespoštovan poklic in doma je bil Michelangelo pogosto tepen zaradi kazanja zanimanja za slikarstvo. Ni imel mame, ki bi ga varovala, sami moški so bili v mračnemu gospodinjstvu. A ker se je zdelo, da ni bil primeren za nič drugega, je bil oče na koncu prisiljen popustiti in ga odpeljati k Messerju Ghirlandaju, ki je pleskal stene Santa Maria Novella, obkrožen z vajenci in barvnimi brusilci. Pogodba je bila sklenjena za tri leta; nezaupljivi mož je godrnjal in izročil svoj denar in svoje upe, da bo kaj naredil iz svojega sina; kajti kako bi lahko tedaj domneval, da bo kdaj tako dober kot njegov sedanji učitelj ali veliki Donatello iz starih časov?