Povjestice

Lirsko-epske zgodbe so najvplivnejšemu hrvaškemu pisatelju 19. stoletja Avgustu Šenoiu (1838-1881) prinesle veliko popularnost v javnosti. Zapisane so v verzu, ki se največkrat naslanja na izročilo ilirizma. Kot skoraj vsa Šenonova dela so tudi ta prežeta z močnim domoljubjem in človekoljubjem. Temeljijo na zgodovinskih dogodkih (Propast Venecije, Kakvu Hrvati djecu jedu?, Smrt Petra Svačića, Šljivari, Anka Neretvanka, Vinko Hreljanović), pri tem pa obravnavajo teme od samega prihoda Hrvatov na te prostore do 18. stol., ali o ljudskem izročilu (Kameni svatovi, Kugina kuća, Postolar i vrag, Gvozdeni div, Prokleta klijet, Mile Gojslavica, Božja plahtica, Zmijska kraljica). Pogosto so humorno intonirani.