Zlatarovo zlato

Utemeljiteljsko mesto v zgodovini hrvaške književnosti zavzema Avgust Šenoa (1838-1881) s svojim zgodovinskim romanom Zlatarovo zlato (1871), ki je prvi pravi roman hrvaške književnosti. Tematika romana je večni spopad med medvedgradskimi plemiči in Zagrebčani, takoj po kmečkem uporu Matije Gupca, ki ga Šenoa obravnava v svojem drugem najbolj znanem zgodovinskem romanu Seljačka buna. Avtor se trdno naslanja na arhivske vire in zgodovinsko gradivo, zato je delo opremil tudi z obsežnimi komentarji. Inovator pri uvajanju novih žanrov, zlasti v jeziku in slogu, je Šenoa nedvomno najvplivnejši hrvaški pisatelj 19. stoletja.