Zagrebulje

V štirinajstih letih, a z dolgim, desetletnim premorom, je Šenoa v Pozorju in Viencu objavljal svoj cikel feljtonov pod naslovom Zagrebulje (1866, 1867, 1877, 1879, 1880). V včasih sentimentalnih, pogosteje ostrih in moralizirajočih, satiričnih, predvsem pa humornih in zabavnih besedilih se dotika najširših tem: družbenega in kulturnega življenja (predvsem gledališča) ljube prestolnice, a tudi celotne Hrvaške, pa tudi aktualne politične teme. "Kot feljletista ga je v hrvaški literaturi presegel le Matoš." (Šime Vučetić). Zadnje Zagrebulje, tisto iz leta 1880, je zaznamoval rušilni zagrebški potres. Kot mestni senator se je Šenoa aktivno ukvarjal s pomočjo prizadetim in z ocenjevanjem škode, zato je tisto zimo, ko je bil pogosto na prostem, zbolel za pljučnico, za katero je naslednje leto (1881) umrl. Romanopisec, pripovednik, pesnik, kolumnist, potopisec in dramatik Avgust Šenoa (1838-1881) je zaznamoval celotno obdobje hrvaške književnosti, na meji med romantiko in realizmom, ki ga imenujemo "Šenonova doba".