Adis Abeba. Sredina sedemdesetih let. V provinci Wollo v veliki lakoti umira več sto tisoč ljudi. Stotisočem enako izčrpanih beguncev vojska z bodečo žico preprečuje vstop v prestolnico. Medtem ko mladi častniki pripravljajo »plazeči državni udar«, ki bo na koncu strmoglavil tisočletni imperij in ubil cesarja, v Jubilejni palači prestolnice še vedno potekajo razkošne pojedine. V mestu vlada kaos. Tujci, strokovnjaki, predvsem zdravniki, bežijo iz države. Ta monumentalna zgodovinska freska je postavljena v ozadje človeške drame, v kateri se mlada Beograjčanka bori za življenje svojega prezgodaj rojenega otroka. Po rojstvu v umazani vojaški bolnišnici, kjer je ostal le še en zdravnik, je otrok v drugi mestni bolnišnici bolj prepuščen vraževerju afriškega zdravnika in celo majhni dozi maščevalnega rasizma kot pa sodobni medicinski oskrbi. V prepletu teh dveh glavnih niti se pojavljajo še drugi enako živi liki: veleposlaniki, ministri, mladi oficirji pučisti, šofer njegove ekscelence Abraham (z likom Von Stroheima), dr. Tofik in dr. Molčikov, ekscentrični psihiater, največji afriški lovec Matanović, cesarski dostojanstveniki, pustolovci, zdravniki, Abesinske babice, zemljemerci, pijanci, berači, bedaki in Kristusovi samooklicanci. V nemiru, ki ruši imperij, se mlada ženska nadčloveško bori, da bi rešila svojega otroka, ljubezen v srcu in razum v duhu, v svetu, v katerem se je znašla po naključju in v kateri nikakor ne sodi, a v katerem mora preživeti. Zgodba o požrtvovalnosti in sebičnosti, velikodušnosti in pohlepu, strahopetnosti in pogumu, zgodba, katere akterji so vladarji in pučisti, monarhisti in uporniški vojaki, zdravniki in vrači, diplomati in redarji. Drama mladenke in drama imperija v istem zgodovinskem vrtincu, ki priča, da se tudi v največjih družbenih pretresih tragedija odraža skozi individualne usode.
Dušan Miklja je več let živel v Afriki. Prepotoval je tudi vse druge celine. Propad imperija je spremljal na licu mesta. Uspelo se mu je celo povzpeti na Kilimandžaro, biti ob izviru Belega in Modrega Nila, se z džipom odpeljati od Asmare do Adis Abebe, ko so cestam vladali Šiftasi in razbojniki, biti priča osvoboditvi pol ducata afriških držav in postati prijatelj pesnika in predsednika Angole Agostina Neta, pa tudi spoznati in zbližati se s številnimi drugimi uglednimi osebnostmi.
