»Zgodba« se tukaj prepleta z zgodbami besedila. Autre étude de femme je namreč »sestavljanka«, sestavljena iz fragmentov različnega izvora. Nekateri deli so povzeti iz »Une conversation entre onze heures et minuit« (»Pogovor med enajsto uro zvečer in polnočjo«), besedila, ki ga je Balzac leta 1832 objavil v Les Contes Bruns, kolektivni in anonimni zbirki. Drugi fragmenti so poznejšega izvora (1838–1842). Romanopisec jih je leta 1842 združil v drugem zvezku izdaje Furne (drugi zvezek Scènes de la vie privée) in jim dodal uvod, ki ga je prav tako povzel iz Contes Bruns, da bi ustvaril vzdušje: »Nikoli me ustni fenomen [...] ni tako povsem očaral.«
Treba je omeniti, da izdaja Pléiade zbirke La Comédie humaine temu na prvi pogled zmedeno sestavljenemu delu, sestavljenemu iz raznolikih fragmentov, dodaja še zgodbo La Grande Bretèche, pri čemer sledi Balzacovi opombi v popravljeni izdaji Furne: »To je treba vključiti kot nadaljevanje Autre étude de femme.«
