Eden od temeljnih mitov v zgodovini ženskega položaja. Z romanom Ženska pri tridesetih nesmrtna tema emancipacije žensk preseže okvire pravljice ali komične iluzije in se umesti v kontekst liberalne družbe, ki je nastala po revoluciji leta 1830. Politična svoboda prinaša ženskam, ki so bile doslej utesnjene v dolžnosti žene in matere, tudi pravico do moralne neodvisnosti in do želje. "Pri tridesetih" Balzacova junakinja odkrije, da ne le, da je lahko še vedno ljubljena, temveč da ji ni več prepovedano postati polnopravno človeško bitje. A za kakšno ceno! Kot piše Pierre Barbéris: "Balzac je odkril žensko pri tridesetih, tako kot je Marx odkril proletariat."
Trideset let je starost resnice, obdobje, ko se zberejo vse življenjske sile, preden nastopi zaton, ko potreba po življenju postane neizprosna. Pri tridesetih Julie d’Aiglemont – katere življenje spremljamo v tem romanu – podleže prevari, da bi ubežala razočaranju svojega zakona… Od ljubosumja do umora, od umora do bega, to krivdno dejanje neizogibno vodi v propad celotne družine. Ženska pri tridesetih, temačen in skrivnosten roman, je eno od velikih Balzacovih del o ženski in njenem položaju v družbi.
