La maison du Chat-qui-pelote (La Comédie humaine #1)

To zgodbo, napisano leta 1829, bo Balzac pozneje postavil na začetek La Comédie humaine. Tam najdemo zaplet tistega, kar bi postalo roman, ki ga sestavlja, in že srečamo junake drugih epizod. Vse tam napoveduje Balzacovo veliko delo. Na teh nekaj straneh je popolna miniatura vsega, kar bo sledilo. La Maison du chat qui pelote, dokončni naslov, ki ga je avtor dal temu delu, je bil prvotno naslovljen "Slava in nesreča". Je zgodba o usodi ženske, ki ji je vse naklonjeno. Toda ali se lahko ljubezen upre z leti, za razliko od razredov? Aktualna vprašanja, ki jih Balzac, kot vedno s svojo genialnostjo, zastavlja in nanje odgovarja, s čimer nam pokaže, da se v končni fazi danes ni nič spremenilo. Štirje »prizori iz zasebnega življenja«, štiri kratke zgodbe, napisane okoli leta 1830, ki nam prikazujejo Balzaca, kako začne svoje družbeno raziskovanje, stopi v resničnost, polaga prve kamne v zgradbo Človeške komedije. Ta komedija je predvsem ljubezenska in tri od teh zgodb nam govorijo o propadlih porokah, ena zaradi kulturne nezdružljivosti, druga zaradi družbene arogance, tretja pa zaradi norosti družinskega maščevanja. Toda onkraj romantike se kmalu pojavi obilna raznolikost tipov in razmer: trgovci in dvorjani, ostanki Ancien Régime, levi in volkovi obnove, hkrati pa Balzac odkrije skrivnostni in kruti Pariz, ki bo glavni junak njegovega dela. Med trgovino in šivanjem življenje Virginie in Augustine, dveh deklet iz hiše Cat-Qui-Pelote, ni prav veselo. Toda tukaj je slikar, ki se po naključju sprehaja po ulici Saint-Denis, ki ga zapeljeta slikovita trgovina in lepa Avguština, ki mu kmalu izroči svoje srce. Usoda Virginie, ki se poroči s prvim prodajalcem, se zdi zelo dolgočasna ob usodi njene sestre, okrašene z vsemi barvami ljubezni in sreče ...