Isus na koži

Gledališka igra "Jezus na koži" priča o vseh pomembnih značilnostih Kovačevega literarnega pristopa. V prvotni verziji so prevladovali črnohumorni toni in elementi družinske drame, ter se šele nakazovala drama enega časa, propad ključnih institucij družbe in njene morale, medtem ko je v novi verziji Kovač brezobzirno vstopil v pripoved našega časa, v usodno pripoved, v kateri glavni junak tone vedno niže, da bi končno popolnoma potonil, zavračajoč prilagajanje kriminalnemu obdobju. Na majhnem prostoru zaporke sobe se prepletajo in trčijo običajne življenjske usode, večinoma običajnih majhnih kriminalcev. Na začetku je vse videti naivno in nedolžno, kot glavni junak, nekdanji tat z vzdevkom Jezus, toda za to prividno naivnostjo, iz vseh kotov zgodbe prihaja globoka notranja človeška tema, katere talci postanejo tako obsojenci kot tudi njihovi stražarji. Osnovne značilnosti Kovačevega dramskega talenta se kažejo v avtentičnem življenjskem dialogu, sposobnosti, da "ujame" lik v nekaj situacijah, v dragocenem občutku za dvojnost vsake situacije (tragično je komično, komično pa tragično). - Filip David