Neobičan dar

Zbirka kratkih zgodb »… Deklica je vedela – tega se prej ni zavedala –, da se ljudje, ki veliko govorijo o preteklosti, bojijo prihodnosti, sedanjost pa jim ne zadostuje. Vedela je, da so ljudje, ki so po lastni ali tuji napaki obstali na eni od življenjskih poteh. Teta Jelena, ki je, odkar se deklica spominja, živela v njihovi hiši, je bila ena teh ljudi. Vse kar je bilo nekoč, je v njenem pripovedovanju dobilo posebne barve in sijaj, delovalo je nenavadno in kot da česa podobnega ne bi mogel doživeti nihče drug kot ona...«