Ange Pitou (Mémoires d’un médecin #3)

Gilbert, učenec Jean-Jacquesa Rousseauja in Balsamov prijatelj, za katerega so verjeli, da je mrtev, se vrne v Francijo po bivanju v Ameriki, kjer je svoj talent filozofa in zdravnika postavil v službo svobode. Komaj prispel v Le Havre, ga aretirajo, hkrati pa mu ukradejo škatlo, ki je bila njegova in jo je zaupal kmetu Billotu de Villers-Cotterêtsu. Slednji nato odide v Pariz, da bi ga opozoril na to krajo. Spremlja ga Ange Pitou, 18-letni fant, zaljubljen v Catherine, kmečko hčer, ki sama ljubi Isidoreja de Charnyja, mladega plemiča. 13. julija 1789 prispejo v Pariz v nemirnem podnebju in od Sébastiena, zdravnikovega sina, izvedo, da je Gilbert zaprt v Bastilji. Billot, ki posluša le svoje srce, pokaže iznajdljivost in pogum ter sledi Ange Pitou in mu pomagajo Parižani, uspe nemogoče: zavzetje Bastilje in osvoboditev doktorja Gilberta. Ko je izvedel, da so ga zaprli na zahtevo grofice Charny, kraljičine prijateljice, je Gilbert sam imenoval okrožnega zdravnika Ludvika XVI. v Versaillesu. Ko v osebi grofice Charny prepozna Andrée de Taverney, jo magnetično prisili, da vrne svojo skrinjico, v kateri so dokumenti, ki jo spravljajo v nevarnost. Soočen z ljudskim uporom in njegovimi ekscesi, ki jih Lafayette in Mirabeau vse težje zajezita, je kralj neodločen, kraljica pa maščevalna. Njeno spremstvo, vključno z grofom Olivierjem de Charnyjem (ki se je poročil z Andrée iz samozadovoljstva, da bi rešil kraljico), jo s težavo poziva, naj bo previdna, toda ponos, sitnost zaradi občutka, da ljubezen grofa de Charnyja do nje oslabi, in ljubosumje do Andrée, naj bo krivična in vse bolj prezirljiva in sovražna do ljudi. Gilbert in Billot nato skušata zaščititi Ludvika XVI. in Marijo-Antoinette ter jim svetovati, kolikor je le mogoče, medtem ko Ange Pitou po Gilbertovem ukazu spremlja Sébastiena v Villers-Cotterêts k opatu Fortierju. Ker trpi zaradi Catherininega prezira do njega, se Ange loti ustanovitve nacionalne garde v svoji vasi, pri čemer črpa navdih iz tega, kar je videl v Parizu. Toda v Versaillesu v noči s 5. na 6. oktober lakota in sovraštvo aristokratov prisilita pariške skrajneže, ki jih vodi Marat, da se maščujejo za zlorabe, ki so jih utrpeli. Kraljeva družina svoje življenje dolguje samo predanosti Gilberta, Billota, Lafayette in Georgesa de Charnyja, enega od grofovih bratov, ki izgubi življenje. Takrat grof Olivier de Charny pokliče Izidorja, svojega drugega brata, nakar Pitou najde Catherine nezavestno na cesti v Villers-Cotterêts ...