La bouillie de la comtesse Berthe

Med enim od svojih potepanj po Nemčiji je Dumas srečal vodnika po imenu Taschenburch, ki mu je povedal legendo o obnovi gradu Wistgaw, ki sta jo izvedla vitez Osmond iz Rosenberga in njegova žena, grofica Berthe. Bila je zelo dobra, zato so jo njeni podložniki in dobri duhovi, ki so varovali njihov pridelek, zelo cenili. Ti duhovi niso bili nič drugega kot ljudje škratov, dobrih malih genijev, imenovanih koboldi, ki so živeli v kleteh gradu. Toda grad je bil star. Berthe je želela, da se obnovi. Osmond se je strinjal, pod pogojem, da ne vznemirja škratov, ki so ga varovali. Zato se je zelo razveselil, ko je prišla ambasada malih možic, ki jim je naznanila, da se je kralj koboldov strinjal z rušenjem stare stavbe. Arhitekti so se lotili dela in napovedali, da bo dokončanje del trajalo tri leta. Kljub nočni pomoči koboldov delo po treh letih ni bilo dokončano. Grofica je tedaj svojim delavcem obljubila najboljšo medeno kašo v življenju, enkrat na leto, če bodo delo končali v enem mesecu. Kar je bilo storjeno. Kot je obljubila, je grofica dala kašo postreči svojim gostom, ki so se zbrali zunaj, glede na njihovo veliko število. Snežna ploha je ogrozila obrok. Grofica je zato obljubila, da bodo kašo v prihodnje stregli 1. maja. Iz svoje obljube je naredila uradno dejanje, ki je zavezalo tudi njene potomce. Ko je umrla, je Osmond skrbno nadaljeval Berthino zavezo, tako kot njegov edini sin Ulrich, dokler ni po invaziji pobegnil v Alzacijo. General Dominik, ki je prišel zasesti grad, je hotel prelomiti zavezo, ko je prišel čas. To je bila zanj slaba poteza: ponoči se mu je prikazal duh grofice, da bi ga spomnil na njegovo dolžnost. General se je bahal, drugi dan pa se je tako prestrašil, da se je ganil. Ko je bil na vrsti Ulrichov sin Waldemar, da se naseli na gradu, se je tradicija obnovila po zaslugi dobrote njegove žene, ki je kljub temu umrla ob rojstvu dečka po imenu Hermann. Waldemar se je ponovno poročil in njegova nova žena ni imela nobene koristi od svojega pastorka. Duh Berthe ga je ugrabil in odpeljal h kralju koboltov, ki mu je zagotovil izobraževanje. Kaša je imela drugačno usodo glede na stanovalce gradu, ki so se izmenjevali, dokler je zdaj odrasel Hermann ni vzel nazaj po zaslugi sokrivde koboltov.