Derues (Celebrated Crimes #8)

Nekega septembrskega popoldneva leta 1751, proti pol šesti uri, je približno desetina majhnih dečkov, ki so klepetali, se potiskali in prevračali drug čez drugega kot skupina jerebic, šla iz ene od verskih šol v Chartresu. Veselje male čete, ki je pravkar pobegnila iz dolgega in napornega ujetništva, je bilo dvojno veliko: manjša nesreča enega od učiteljev je povzročila, da so razred zaključili pol ure prej kot običajno, zaradi dodatnega dela, ki je padlo na učiteljsko osebje, je bil brat, čigar dolžnost je bila zagotoviti, da so vsi učenjaki varni domovi, ta del svoje dnevne naloge moral opustiti. Delu torej ni bilo ukradenih le trideset ali štirideset minut, ampak je bila tudi nepričakovana, nenadzorovana svoboda, brez nadzora tistega nadzornika v črni kasazi, ki je skrbel za red v njihovih vrstah. Trideset minut! Pri tej starosti je to stoletje, smeha in perspektivnih iger! Vsak je slovesno, pod grožnjo hude kazni, obljubil, da se brez odlašanja vrne naravnost v svoje očetovo gnezdo, a zrak je bil tako svež in čist, dežela se je smehljala naokoli! Šola ali bolje rečeno kletka, ki se je pravkar odprla, je ležala na skrajnem robu enega od predmestij in potrebovala je le nekaj korakov, da se je izmuznila pod gručo dreves ob penečem potoku, za katerim se je dvigala valovita zemlja, ki je lomila monotonost prostrane in rodovitne ravnine.