V enem od zvezkov, v katerih je Dumas beležil svoja potovanjem po Rusiji, je pripovedoval, da je cesarica, žena carja Nikolaja, ko je nabavila izvod Mojstra sabljanja, svojo prijateljico princeso Trubetski prosila, naj ji ga prebere. Med tem se je nandoma pojavil car. Princesa, ki je držala knjigo, jo je naglo skrila pod blazine na kavču. Car se je približal in stal pred svojo zmedeno soprogo. "Ste brali, gospa?" je rekel. »Da, gospod.«»Želite, da vam povem, kaj ste brali?« Carina je molčala. »Brali ste romanco gospoda Dumasa, Mojster sabljanja.»Kako to veste, gospod ?« »Ni težko uganiti, saj je to zadnja knjiga, ki sem jo prepovedal.«
Kljub tej prepovedi oziroma prav zaradi nje, je Mojster sabljanja v Rusiji postal zelo priljubljen, tako da ko je leta 1858, približno osemnajst let po izidu, Dumas obiskal znameniti sejem v Nižinem Novgorodu, so bili robčki, natisnjeni s prizori iz knjige, ponujeni v prodajo presenečenemu avtorju.
