Utrujen od svoje situacije, od svojega mirnega zakonskega življenja, običajne sreče ob običajni ženi, in predvsem od samega sebe – običajnega človeka v običajnem, delovnem življenju, ki so ga zarisali drugi – Jérôme Bardini skrbno načrtuje svoj pobeg iz normalnosti. Odloči se spremeniti identiteto in zapustiti ženo, otroka, delo ter prijatelje. Odide brez vsega. Prepuščen novi, drugačni eksistenci, med potepanji in brezciljnim tavanjem, doživi obliko absolutne svobode, improvizira svoje novo življenje in postane, na primer, Senca za Stephy, ki jo sreča nekje v Central Parku v New Yorku. Ta ga je že ob prvem srečanju skoraj videla kot novega Mesijo.
V nekakšnem tihem dogovoru se skupaj sprehajata po parkovnih poteh, plavata v oceanu, ne da bi si kdaj razkrila identiteto, skoraj brez besed, vsak od njiju pa želi ohraniti skrivnostnost drugega. Stephy svojo zvezo s Senco, ki vse bolj narašča, ščiti z različnimi pretvezami in celo pripravi lažno poroko z novim Jérômom Bardinijem, po kateri sledi sanjsko bivanje ob kanadskem jezeru. A Stephy, na vrhuncu sreče, zajame demon bega. Da bi njuno ljubezen ohranila nedotaknjeno pred težo prihodnosti in zobom časa, zapusti Bardinija in se vrne v normalnost, ki ji jo je prej žrtvovala.
Bralec pa na tej točki še ni doživel zadnjega presenečenja. Jérôme Bardini pri Niagarskih slapovih sreča Kida, otroka z izgubo spomina, ki je prav tako v begu, in se začne spraševati, ali je napočil čas za »človeka, ki nas bo osvobodil človeka«. A realnost jih bo kmalu dohitela.
