Electra je igra v dveh dejanjih Jeana Giraudouxa, prvič uprizorjena 13. maja 1937 v Théâtre de l'Athénée v produkciji Louisa Jouveta, kostume pa je oblikoval Dimitri Bouchène. Agamemnon, kralj kraljev, je svojo hčer Ifigenijo žrtvoval bogovom. Njegova žena Klitemnestra, ki ji pomaga njen ljubimec Egist, ga umori ob njegovi vrnitvi iz trojanske vojne. Orest, sin, je izgnan. Electra, druga hči, ostaja: "Nič ne naredi, nič ne reče. Ampak je tam." Egist jo prav tako želi poročiti s palačnim vrtnarjem, da bi preusmeril na "Teokatoklejevo družino vse, kar bi tvegalo, da bo nekega dne vrglo nesrečen sijaj na Atridovo družino."
Epski odlomek iz Homerjeve Odiseje, ki so ga Eshil, Sofokles in Evripid v 5. stoletju pred našim štetjem nato prevzeli v obliki tragedije na začetku slednje, se Giraudouxova Electra pojavlja kot preoblikovanje mita. S številnimi anahronističnimi modifikacijami, predvsem z vlogo meščanskega para kot burleskne fatamorgane tragičnega para, je Electra eden od mnogih dokazov brezčasnosti tragedije. Napisana leta 1937 bi bila po mnenju samega Jeana Giraudouxa res "meščanska tragedija". Po tragični smrti Agamemnona, kralja Argosa, ki je bil umorjen ob vrnitvi iz Troje, Electra, hči slednjega in kraljice Klitemnestre, išče krivca, medtem ko čuti nerazložljivo sovraštvo do svoje matere. Prihod Oresta, njenega brata, ki je bil izgnan po skrivnostnem atentatu, in priznanja prešuštva, ki mu jih je dala žena predsednika senata, bosta Electri pomagala pri njenem iskanju, ki jo bo končno pripeljalo do tega, da postane predmet prekletstva, ki ga obremenjuje svojo družino.
