Čeprav je bil pri hrvaški kritiki skoraj neopažen, je roman Kronika deželnega gledališča eno najboljših proznih del Pavla Pavličića. V desetih poglavjih Pavličić razvija zgodbo Antuna Lipovca, človeka, ki je usodno povezan z domačim gledališčem. Postane oder in ogledalo njegovega življenja in najpomembnejših družbenopolitičnih sprememb prejšnjega stoletja. Osrednji motiv romana je iskanje kipa angela s kupole gledališke stavbe, iskanje angela glavnega junaka pa se spremeni v iskanje identitete. Usoda gledališča in usoda glavnega junaka tako postaneta eno, bralcu pa se hkrati ponudi panorama kulturnih, družbenih in političnih okoliščin prejšnjega stoletja, ki so neizogibno vplivale na življenja običajnih, običajnih ljudi. V tem romanu Pavličić ustvarja mitski kraj svoje poznejše proze, mestece Varoš, ki mnoge spominja na njegov rodni Vukovar.
"To je eden najboljših romanov, ne samo Pavličićevega opusa, ampak tudi našega zadnjega desetletja." Ivan J. Bošković, Slobodna Dalmacija
»Različne mentalitete tukajšnjih ljudi, Hrvatov, Srbov, Nemcev, Judov, njihovo desetletno življenje medsebojne odvisnosti drug od drugega, povezanost, razlike v odnosu do drugih hrvaških regij, vsi ti splošni vidiki tamkajšnjega življenja Pavličić uspe predstaviti, prepričljivo razložiti in literarno oblikovati s pripovedjo o življenju Antuna Lipovca, njegovega deželnega gledališča, ustvariti literarno podobo, ki lahko dobro služi tako tistim, ki ljubijo literaturo, pa tudi tistim, ki ne razumejo zgodovine teh območij ali razlogov, zakaj so prelomi tukaj pogosti in prepadni.« Željko Kliment, Vjesnik
