"Dekleta so res gledala Gvida, gledala so ga tako, da ni bilo nobenega dvoma o tem, kaj njihovi pogledi pomenijo in kaj je za njimi. Gledale so ga, gledale so ga ženstveno in njihovi pogledi so govorili več kot vse besede, ki so bile izrečene tistega dne za tisto mizo ... To ni bila razprava, ni bilo kot izpit, ni bilo kot nič drugega v življenju. Bilo je kot samo ena stvar in to je bilo to: spolno navdušenje. Gvido jih je vznemiril že s svojo prisotnostjo, no, nimam drugih besed za to."
Ta roman Pavla Pavličića bo presenetil mnoge njegove bralce, saj Pavličić tu obravnava nekaj, kar v njegovih romanih ni bil pogost motiv. Ljubezen, seks in odkrivanje spolnosti so predmet Pavličićevega zanimanja, napetosti in fantazije pa tokrat ne manjka. Pavličićev junak Gvido Orlić ima dedno bolezen, za katero trpijo vsi moški v njegovi družini, in to je omejeno število orgazmov. Toda Gvido svojo omejeno število neusmiljeno zapravlja, kot da mu je vseeno, da je konec odštevanja vedno bližje ...
