Ko tišina me objame

Smiljanovo besedovanje molitev je polno neke neposrednosti in lepih podob življenja. Življenje, tako kot je - in v tem v čemer je - prosi, se zahvaljuje, ljubi in dojema. Poje! To so torej te Smiljanove molitve.

Ne dvomim da bo to marsikomu pomagalo priti do svojega notranjega jaza, do lepote Stvari in do Tvorca vsega, v lastnih globinah. Kadar pa se bo zgodilo še kaj več, tedaj bo naš molivec doživel tudi dotik Milostnega za tisto, kar je še več od tega, kar je prosil, želel, slavil, priporočal rotil, in osredinjal v svojem izrazu. In ta še več je molitev kot nekaj posebnega, saj je vsa v prijateljstvu z Neizrekljivim, ki kaže v globine lastnega osebnega neizrekljivega. - Dr. sc. Stanislav Matičič