Pesnik je pričujočo zbirko posvetil tudi svojemu mestu, ki ga je reka skrbno »ubranila pred sovražniki« in meščanom še danes predstavlja kraj tihe molitve. Zaveda se njenega vsestranskega pomena. Ljudje imajo radi njeno bližino, njen odmev. Še posebej tedaj, ko se »ranjeni od hitenja /…/ ustavijo« ob njenih bregovih /…/ In kolikor bolj so negotovi,/tem več trdnosti in modrosti« jim daruje (Meander).
Navsezadnje pa je meander Krke pesniku simbol za ljubezen, ki jo nosimo v sebi. Ljubezen je večna in »od vedno vlada svetu,/da bi živela le ona, neobremenjena …« (CirculuosVitiosus). Tako pa naj bi videli in sprejeli tudi vse ljudi in stvari, ki nas obdajajo in so del našega življenja. Pri tem naj bi ne ravnali s telesom, temveč z duhom, ki je po analogiji kakor kristalno zelena globina Krke, ki da je »polna in čista kot človeška duša,/ki je zapustila kalna dejanja/in ji blesk krasi oči« (Meander). - Manja Žugman
